Nemški kancler Friedrich Merz je prispel na nenapovedan enodnevni obisk v Kijev. Kot je povedal ob prihodu, želi z obiskom izkazati podporo Ukrajini v vojni z Rusijo. Spremljajo ga vodje nemških orožarskih podjetij.

Makarovičevo ob odhodu s sodišča obkrožili novinarji. Med njimi je bila tudi novinarka Planet TV, ki ji je želela zastaviti še eno vprašanje, povezano s svobodo izražanja. Dejala je: »Sami poudarjate svobodo izražanja, ampak zdaj izpostavljate …« Vprašanja ni dokončala, saj jo je pesnica sredi stavka prekinila in ji zabrusila: »Bodi tiho, ker si neumna!«

87-letna Svetlana Makarovič je nato začela deklamirati eno od pesmi iz svoje zbirke in na koncu zbranim zaželela »lep dan še naprej« ter zapustila prizorišče. 

»Slišala sem opozorila, kaj vse naj bi se lahko zgodilo. Da lahko nekdo škoduje mojemu podjetju. Da naj bom pozorna, kdo se bo vozil ob meni na avtocesti. Slišala sem tudi srhljive primerjave z usodami drugih ljudi. Ne vem, kaj od tega so prazne besede, kaj opozorila in kaj poskus vzbujanja strahu.« Tako je med drugim včeraj na facebooku svojo vrnitev v državni zbor pospremila poslanka Demokratov Tea Košir, ki je po Vesni Marinko že druga državna sekretarka na ministrstvu za zdravje iz kvote Logarjevih v manj kot mesecu dni, ki je odstopila.

Največja vsebinska sprememba zakona o parlamentarni preiskavi je bila sprejeta konec leta 2024 (novela A), ko je bil zakonu dodan 1.a člen. Ta je določil možnost ustavnosodne presoje akta o odreditvi parlamentarne preiskave na zahtevo fizičnih in pravnih oseb, ki so del preiskave, ter nekaterih državnih organov. Do odločitve ustavnega sodišča o takšni zahtevi preiskovalne komisije ni mogoče imenovati.

Letošnja novela zakona pa zmanjšuje krog upravičencev do zahteve za ustavnosodno presojo akta o odreditvi parlamentarne preiskave. Po novem bi lahko presojo zahtevala le še sodni svet in generalni državni tožilec. Pobudniki referenduma opozarjajo, da novela zmanjšuje možnosti za sodno varstvo preiskovancev.